Zgodbo o kokoših bomo začeli na začetku, tako kot se to spodobi. To ne bo romantična podeželska zgodba, ki jo velikokrat prebiramo in tudi ne najbolj enostavna, hitra ter poceni, kot smo to vajeni iz današnjega načina življenja. Vedeti moramo, da se reja kokoši na naraven način skozi oči potrošnika časovno in finančno ne splača. No vsaj ne na kratek rok. Tisti, ki dajo nekaj na hrano, raje kupijo ekološka jajca in ekološko kokošje meso na trgovinskih policah ali pri lokalnem kmetu. S tem želijo zadovoljiti vse kriterije naravnega, zdravega in humanega in dati svojemu telesu najboljše. Sprašujemo se, če oznaka »ekološko« zagotovi vse to?
Rad bi predstavil, da je reja kokoši ali katere druge domače živali, veliko več kot le njen končni produkt, saj le ta skrbi za razvoj človeka, njegove empatije, krepi telesno, duševno in umsko zdravje, skrbi za povezanost družine, vzgojo in izobraževanje otrok, razvija se človekova kreativnost, umetniško navdušenje in pridobiva znanja, ki se iz dneva v dan nadgrajujejo. Menim, da se prikrajšamo za velik del človeškega življenja, ko kupujemo le končne produkte kot so jajca in meso. Če pa se ozremo na doma pridelane produkte, pa so ti neprimerljivo bolj zdravi in nam nudijo obilo telesne in duševne opore.
Ko smo začeli z rejo kokoši o njej nismo vedeli prav veliko kljub temu, da na naši kmetiji bivajo kokoši že stoletja. Med raziskovanjem smo ugotovili, da v Sloveniji, kokošji deželi (še oblike države naj bi bila taka), nikjer ni moč najti zapisov o reji kokoši na prostem ali o reji kokoši na naraven, zdrav ter human način. Veliko lokalnih kmetov definira svojo rejo kot zdravo in naravno, kljub dodajanju krmil (še posebej v zimskih mesecih), zapiranju kokoši na male prostore iz strahu pred naravnimi plenilci ipd. Ko smo v Google vpisali ekološka reja kokoši smo dobili zelo malo podatkov. Našli smo sledeče: »V ekološki reji kokoši nesnic je lahko šest ekoloških kokoši na kvadratni meter in skupaj v enem hlevu je lahko maksimalno 3000 ekoloških kokoši nesnic. Ekološkim kokošim nesnicam so na voljo posamična gnezda ali skupinska gnezda za 83 ekoloških kokoši. Tudi ekološkim kokošim so na voljo gredi in nastilj in imajo prost izhod na prosto – ekološki pašnik, ekološki gozd ali ekološki sadovnjak. Ekološke kokoši morajo tretjino dneva preživeti zunaj hleva, na izpustu. Ekološke kokoši nesnice v ekološkem načinu reje se prehranjujejo izključno z ekološko prehrano v času nesenja jajc, prav tako so ekološke kokoši nesnice pred pričetkom nesenja jajc krmljene z ekološko prehrano (povzeto po Pravilnik o zaščiti rejnih živali, 2010).«
Ko prebiram zgornji zapis vidim le pravila in številke, ki ne razumejo naravnega, humanega in zdravega načina vzreja kokoši. Prav tako ne razumejo, da žival ni le njen končen produkt, ampak ljubezen in povezanost z vsem živim. V iskanju informacij smo se morali usmeriti izven Sloveniji in si ogledati kako to počnejo v drugih državah. Našli smo kar veliko podatkov in pričeli z načrtovanjem naše male kokošje kmetije.
V naslednjih zapisih in video vsebinah bomo veliko časa namenili raziskovanju kokoši, njihovem prostoru za gibanje in spanju, njihovi hrani in vodi, sistemom v katere lahko vključimo kokoši in efektivnosti ter razvoju njihovega potenciala. Pokazal bi vam rad vse razsežnosti, ki jih nudi reja kokoši na naraven način skozi vse letne čase.
Pridružite se naši zgodbi.
