Permakultura smo mi in ona je del nas.
Je »prostor« kjer se dimenzije sveta spremenijo in postanejo drugačne. V tem prostoru vidimo čas kot sonce in luno, denar kot pridelek, človeško telo se notranje in zunanje preoblikuje saj živi z naravo, misli pa postanejo svobodne. Permakultura je beseda v kateri se Vrtiljak časa počuti domače in varno ter jo vidi kot način življenja.
Permakultura in Vrtiljak časa imata kar nekaj skupnih pogledov na svet. Oba spodbujata vrtenje oziroma kroženje med stvarmi v naravi, oba imata veliko empatije do živali ter jih vključujeta v svoje sisteme, sezonsko hrano vidita kot zelo pomemben vir energije, do narave pa imata posebno spoštovanje. Permakultura zajema veliko več kot si Vrtiljak časa sploh lahko zamisli, vendar pa mu ta vsakodnevno tlakuje pot.
Vrtiljak časa v središče svojega sistema postavlja nas kot DRUŽINO. Mi smo tisti, ki pridobivamo vsa znanja o naravi, živalih, rastlinah, pridelavi in predelavi hrane ter pletemo niti v veliko omrežje. V tem omrežju so stvari med seboj povezane in druga drugi v podporo. To počnemo na način, da v te stvari vlagamo energijo, pozornost in čas ter skrbimo in z ljubeznijo opravljamo vsa opravila, ki nas pripeljejo do skupnega željenega cilja.
Med seboj povezano in skladno delujejo sistemi, ki jih bomo opisali:
VRT je nepogrešljiv vir energije, ki ne hrani le našega duha in telesa temveč tudi naše kokoši skozi vso leto. Vrt poskrbi, da smo povezani z naravo, ponuja priložnost za opazovanje in učenje, poskrbi za fizično in psihično sproščanje in je središče našega druženja. Dvignjene grede so napolnjene z rodovitnim kompostom, ki ga pridobivamo iz svežega hlevskega gnoja. V prejšnjem letu smo v kompostiranje vključili tudi kokoši, ki sam proces neverjetno pospešijo. Vrt in kokoši skozi vso leto živita v simbiozi in se med sabo ves čas podpirata. Delo na vrtu je velik življenjski učbenik (katerega nima nobena šola) za otroke, saj v njih spodbuja raziskovanje, gibanje, igro, razmišljanje, iskanje primernih rešitev, povezovanje, skupinsko delo, opazovanje rasti, sproščanje, računanje, znanje o pomembnosti pridelave lastne hrane v povezavi z lastnim telesom in okoljem itn. Otroci in odrasli na tako velikem »platnu« radi ustvarjamo in smo pri tem kreativni.
KOKOŠI so nam neskončen vir pomoči, energije in učenja. Poleg tega da nam vsakodnevno dajejo jajca, skrbijo tudi za rodovitnost tal, saj jih z brskanjem ves čas zračijo, gnojijo, pojedo škodljivce itn. Prav tako sodelujejo pri procesu kompostiranja, pojedo organske odpadke iz kuhinje, oslabljene rastline in viške iz vrta ter nam lahko na samem koncu služijo tudi kot zdravo meso za prehrano. Kokoši vidimo kot učitelje, saj vsakodnevno skrbijo da smo fizično aktivni, nas spodbujajo da izostrimo sposobnosti opazovanja, da spremljamo vremenske razmere, letne čase, smer pihanja vetra, položaj sonca, smeri neba, razvijemo empatijo itn. Zaradi njihove mirne narave so izredno primerne za otroke, saj se jim pustijo božati in igrati igro lovljenja. Otroci preko druženja s kokošmi bolje razumejo svet, se spoznajo z življenjem in smrtjo, razvijajo empatijo, se že zgodaj učijo opazovanja, razvijajo čustva, se priučijo skrbi in odgovornosti ter vzpostavijo zdrav odnos do živih bitji in se v sami osnovi povežejo z naravo.
V življenju se veliko posvečamo hrani, saj je le ta tista, ki poganja naš »motor« na zavedni fizični in nezavedni psihični ravni. Pridelava in predelava hrane z lastnimi rokami ter vključevanje vseh družinskih članov v ta proces je pogoj in osnova za to, da zelenjavo in sadje približamo vsem vpletenim, saj vanjo vsi vlagamo energijo, skrb in trud za skupni cilj. S pomočjo takšnega načina dela do hrane razvijamo zdrav in spoštljiv odnos ter veliko okoljske ozaveščenosti. V naši KUHINJI se najde domača sezonska hrana, ki podpira telo v vseh letnih časih in nam z prejeto energijo iz hrane omogoča, da to energijo preusmerimo v svoje delo. Okuse, ki jih s pomočjo različne zelenjave in začimb prepletamo med seboj dodajo našim jedem zadnjo okusno noto v tem krogotoku. Naša telesa so nam za takšno hrano vsakodnevno hvaležna. Vsi ti procesi pridelave pozitivno vplivajo tako na odrasle kot tudi na otroke. Otroci v kuhinji skozi pripravo jedi razvijajo svoja čutila (mokro, toplo, mrzlo, slano, sladko, grenko…), motoriko, pincetni prijem, osnovno znanje o pripravi jedi, eksperimentiranje, tehtanje, spoznavanja z različnimi količinami, skrbi za svoje telo, skrb za druge, znanje o pomembnosti pripravi lastne hrane v povezavi z lastnim telesom in okoljem, skupinsko delo, druženje, vključevanje, kreativnost itn.
V spodnjem zapisu prilagamo še nekaj osnovnega znanja o permakulturi.
Kaj je PERMAKULTURA?
Za izrazom permakultura (permanentna agrikultura) se skriva definicija o trajnostnem načrtovanem sistemu, ki je naravnan tako, da skrbi za Zemljo, za ljudi in skrbno ter pravično delitev presežkov. Strmi k uravnoteženosti in harmoniji, spodbuja opazovanje življenja okoli sebe ter je celostni pristop k vsaki stvari. Permakultura najde znotraj problema rešitev. Permakultura vse stvari med seboj povezuje in zna v vsaki stvari najti njeno pravo vrednost. Spodbuja nas, da najdemo in znamo prepoznati tisto najboljše v sebi in v vsem živem okoli nas. Permakultura je način življenja, ki se tiho začne odražati na vseh področjih našega življenja.
Permakultura je kompleksen koncept, zato predlagamo v branje knjigo; Uvod v permakulturo (najdete jo tudi v slovenščini), ki nam poda osnovna znanja o permakulturi. Prilagamo pa tudi posnetek, v katerem David Holmgren (ustanovitelj permakulture, poleg Billa Mollisona) skupaj s svojo partnerko Su Dennet, pripoveduje o permakulturi in nam poda res dober vpogled v ta prelep koncept.
Viri in literatura:
Bill Mollison – Uvod v permakulturo
Z ljubeznijo,
