Kristina

Jaz sem tista punca iz naše zgodbe. Želja in zavedanje kaj si v življenju želim je do mene prišla kar pozno, vendar verjetno ob ravno pravem času. Po končanem študiju Ekologije z naravovarstvom in srečanju s smrtjo bližnje osebe sem si vzela leto dni časa za premislek, kaj si pravzaprav želim in kaj mi je v življenju pomembno. Dotaknila se me je minljivost človeškega življenja in pojavilo se je vprašanje zakaj sploh hoditi v klasično službo in početi stvari, ki so del okvirjev, katerih se naj bi držali. V meni se je tiho prebujala želja po drugačnem načinu življenja, ki pa se je v prihodnjih dveh letih razvijala in dosegla svoj začetek. Kljub svoji želji po drugačnosti sem se vseeno odločila za magisterski študij Varnost hrane v prehrambeni verigi, saj sta me hrana kot taka in njeni načini pridelave vedno bolj zanimali. Skozi proces učenja sem razvila strast do kuhanja in željo po lastni pridelavi hrane
na sonaraven način. V tem času so mi naproti prišli ljudje, ki so me popolnoma navdušili z njihovim načinom in pristopi do življenja in prvič sem se srečala z izrazom PERMAKULTURA. To je bil izraz, ki je zajemal popolnoma vse kar sem v življenju iskala. Skrb za ljudi, skrb za Zemljo in skrb za presežke. Znotraj tega pa skrb zase in skrb za to kako in s čim hranim svoje telo in um. Takrat se je moja vizija razjasnila in prav kmalu sem zapustila mesto in se vrnila na podeželje, kjer je še isto jesen nastal moj prvi vrt. Na njem sem dve leti sadila, se učila, velikokrat »izgubila«, vendar na koncu prejela točno tisto spoznanje, ki sem ga potrebovala. Z željo do pridelave svoje hrane in razmišljanjem kaj delati in kako služiti s tistim, ob čemer mi zapoje srce, sem v svoje življenje priklicala fanta iz naše zgodbe. Takrat sva začela skupaj sanjati sanje, ki vsak dan postajajo bolj resnične.